Medicinska hipnoza in hipnoterapija

 
Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti, z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo. To stanje vpeljemo s pomočjo tehnik indukcij in poglabljanja. Gre za budno stanje, intenzivne sproščenosti in koncentracije. V tem stanju lahko naša podzavest odgovori na sugestije, kar klientu omogoča spreminjanje njegovih neželenih vzorcev, načinov razmišljanja in navad. Hipnoza je povsem naraven pojav, ki ga doživimo vsakodnevno, na primer ob gledanju televizije, poslušanju glasbe ali vožnji na cesti z avtomobilom. 
 

Medicinska hipnoza se uporablja v zdravstvene namene (za odpravljanje psihičnih in tudi psiho – fizičnih težav). Izvaja jo primerno usposobljeni terapevt. Poleg medicinske hipnoze obstaja še t.i. odrska hipnoza, ki pa je namenjena le zabavi občinstva.

​Hipnoterapija sama po sebi ni terapija, ampak je postopek, ki se uporablja kot dopolnitev drugih terapij. Razlika med psihoterapijo in hipnoterapijo je v tem, da psihoterapija deluje na zavestni ravni, hipnoterapija pa na podzavestni ravni.

Hipnotizirati se da pravzaprav do določene stopnje vsako osebo, ki v to privoli, ima motivacijo in pozitivna stališča do hipnoze. Hipnozo se da doseči tako pri otrocih, kot tudi pri starejših ljudeh. Na splošno se da zelo dobro hipnotizirati inteligentne ljudi in otroke stare od 7 – 14 let. Kako globoko hipnozo bomo dosegli, je odvisno od terapevta, tehnike, naravne zmožnosti klienta, čustvenih vsebin, motivacije ter zaupanja med klientom in terapevtom.

Potek terapije:

Na začetku vedno napravimo uvodno seanso, ki je namenjena podrobnejši razjasnitvi problema in simptomov, morebitnim vprašanjem in pričakovanjem. V prvi seansi poskušamo postaviti cilje terapije. Nato sledi uvajanje v hipnotično stanje ter prvič predvsem sproščanje. Po uvajalni seansi sledijo delovne seanse, kjer se posvetimo reševanju problemov. Vse seanse se pričnejo in končajo z evalvacijo napredka ter pogovorom o morebitnih problemih.

Področja uporabe medicinske hipnoze

  • krepitev samozavesti, samopodobe, samospoštovanja,
  • obvladovanje stresnih situacij,
  • zmanjšanje treme, težav pri javnem nastopanju,
  • povečanje koncentracije, izboljšanje spomina,
  • kot pomoč pri učnih težavah, tikih, jecljanju, govornih motnjah, močenju postelje (enureza),
  • pri anksioznih motnjah, fobijah, paničnih napadih, depresiji,
  • za opuščanje neželenih navad (kajenje, grizenje nohtov, škrtanje z zobmi),
  • sproščanju v nosečnosti in pripravi na porod,
  • motnje spanja (npr. nespečnosti),
  • motnje prehranjevanja (anoreksija, bulimija, prenajedanje, ortoreksija), hujšanje
  • psihosomatika (astma, rana na želodcu, kronično vnetje debelega črevesa, nevrodermatitis, različne alergije),
  • glavoboli in migrene,
  • izboljšanje športnih rezultatov,
  • priprave na operacije, kirurške in zobozdravstvene posege ter kot pomoč pri lajšanju bolečin.

Kontraindikacije:

Medicinska hipnoza se ne aplicira pri:

  • srčnih boleznih,
  • hujših oblikah astme,
  • epilepsiji,
  • akutnih psihozah,
  • čustveno nestabilnih posameznikih,
  • težji depresiji ter
  • akutni samomorilnosti.

Pogosti miti o hipnozi

V hipnozi ne prihaja do kontrole zavesti s strani hipnotizerja. Pomembno je namreč zgraditi zaupanje in sodelovanje med terapevtom in klientom.

Dejstvo: Oseba se v hipnozi zaveda, kaj govori in ne reče ali stori ničesar, kar ne želi ali pa ni v skladu z njenimi moralno etičnimi standardi. V hipnozi tako ne stori ali reče ničesar takšnega, kar ne bi storila pri popolni zavesti.

Dejstvo: Nikogar ne moremo hipnotizirati, če si tega ne želi in ne sodeluje v procesu.

Dejstvo: Zmotne so predstave o tem, da niso bili hipnotizirani, če to ni izgledalo tako kot na televiziji (pri odrski hipnozi). Globina hipnoze je odvisna od veliko dejavnikov, vendar pa sugestije dobro delujejo že v srednje globoki hipnozi.