Vedenjsko kognitivna terapija

Cilj je pozitivno vplivati na razpoloženje, vedenje in misli (prepoznavati disfunkcionalne misli, prepričanja in jih spreminjati ter nadomestiti z bolj realističnimi in funkcionalnimi).
 
VKT so psihološki pristopi, zasnovani na znanstvenih dognanjih. Pristop je usmerjen v odkrivanje sedanjih težav ter ugotavljanja, kako le  te vplivajo na klientovo razmišljanje, vedenje, čustvovanje in njegovo vsakdanje funkcioniranje. Terapija je strukturirana, klient pa pri tem aktivno sodeluje in opravlja domače naloge. Pomemben del je psihoedukacija, saj je namen terapije tudi ta, da klienta opremimo s strategijami soočanja s problemi v prihodnosti. Nikakor pa ni osredotočena samo na simptome, saj tekom terapije klient prepoznava in modificira tudi svoja najgloblja (bazična) prepričanja, pravila, stališča in domneve.
 

Potek terapije: V začetku terapije skupaj s klientom jasno definiramo probleme oziroma aktualne težave, napravimo poglobljen vedenjsko kognitivni intervju in skupaj postavimo terapevtske cilje. V nadaljevanju sledi psihoedukacija, kasneje pa aplikacija posameznih strategij in tehnik. Priporoča se, da so srečanja na začetku enkrat tedensko, ob zaključevanju pa redkejša.

Spodnja slika prikazuje povezanost med našimi mislimi, telesnimi senzacijami, čustvi in vedenjem v dani situaciji – primer: Situacija v službi (kritika ob opravljenem delu) – sproži avtomatske misli (npr. “Nisem dovolj dobra”) – to sproži čustva (obup, tesnoba, nemoč) – kar se kaže v telesnih znakih (utrujenost, tiščanje v prsih) – temu sledi še vedenje (npr. izogibam se vodji, obsesivno išče napake še drugje in podobno) – to še dodatno okrepi prvotno avtomatsko misel in potrdi prepričanje – “Nisem dovolj dobra.”

received_222838098964698

Pri čem lahko pomaga vedenjsko kognitivna terapija?

 
  • anksioznosti, panični motnji, specifičnih fobijah, socialni anksioznosti, generalizirani anksiozni motnji,
  • depresiji, distimiji,
  • obsesivno kompulzivni motnji,
  • soočanju s problemi,
  • motnjah spanja, nespečnosti,
  • motnjah hranjenja,
  • regulaciji in obvladovanju jeze,
  • partnerskih problemih,
  • problemih pri otrocih in mladostnikih (anksioznost, depresija, vedenjske motnje, pomoč pri ADHD, regulaciji jeze),
  • nizkem samospoštovanju
  • izboljšanju veščin komunikacije (večji asertivnosti in drugih socialnih veščinah).